Turistično društvo Limbuš
Po običaju je december praznični mesec, toda stanje po uspešno izpeljanih referendumskih programih v KS Limbuš, ki so omogočili bistveno boljšo komunalno urejenost, splošen napor Turistične zveze Slovenije po širitvi turističnih društev, zagnanost stalnih entuziastov v kraju, možnosti, ki so se odpirale turizmu nasploh, dejstvo da je Limbuš že bil nekoč priljubljena izletniška točka, pa se je 04. 12. 1987 »zgodil« ustanovni zbor turističnega društva Limbuš.
Ob ustanovitvi je bilo zastavljenih veliko nalog in ciljev, a se je kmalu pokazalo, da je pri razvoju turizma potrebno upoštevati številne gospodarske, socialne in družbene dejavnike. Ideje in želje so se ob podpori članov in s prostovoljnim delom uresničevali. Kmalu so bili vidni rezultati društvene aktivnosti pri izvedbi programa razvoja Limbuškega nabrežja, ki je po propadu sindikalnih čolnarn, klicalo po ukrepanju, začetkov razvoja odseka podpohorske vinske turistične ceste, aktivnosti na kulturnem področju, organizaciji prireditev, urejevanju okolja, skrbi za kulturno in stavbno dediščino, aktiven podmladek na šoli in še marsikaj. Skratka, Turistično društvo je zaživelo, bilo je dejavno doma, na območju Mariborske turistične zveze in v slovenskem prostoru.
Začetno obdobje je bilo usmerjeno v urejanje pogojev delovanja in prva velika akcija je bila urejanje doma TD in KS v Limbuškem nabrežju, ki ga je TD najelo za organizacijo prireditev ter iz podrtije s prostovoljnim delom mnogih krajanov ter darovalcev materiala, z izjemnim povezovalnim delovanjem turističnega društva in krajevne skupnosti Limbuš je nastala solidna dvorana z urejenim okoljem za večje prireditve. Sledilo je obsežno in dolgotrajno urejanje letnega odra, sodelovanje pri urejanju kapel in okolja ob cerkvi na Pekrski gorci, predvsem pa so se izvajale obsežne vsakoletne akcije čiščenja okolja ter vzpodbujanje krajanov k tekmovanju v urejanju zgradb, vrtov in kraja.
Ob obilici različnih aktivnosti so nastajale postopoma sekcije, ki so združevale članstvo na ljubiteljskem področju in v društvu so se organizirale hortikulturna sekcija, vinogradniška sekcija, ročnodelska sekcija, sekcija limbuških žena, gostinska sekcija, pohodniško izletniška sekcija, moški pevski zbor TD in otroška folklorna skupina ter vokalna skupina. TD je vseskozi skrbelo tudi za svoj podmladek, zato je bil na osnovni šoli Rada Robiča ustanovljen leta 1992 turistični podmladek. Seveda nikakor ne smemo pozabiti tudi predšolskega podmladka iz vrtca Studenci – enota Limbuš, za katerega skrbijo neutrudne vzgojiteljice z nenehnimi akcijami in prireditvami. Ob vsem tem pa je izjemno požrtvovalno delovala tako imenovana klubska dejavnost, ki je bila gonilna sila društva ter organizator, povezovalec in izvajalec prostovoljnih akcij, urejanja pogojev dela in prireditev.
Številne so prireditve, ki so kazale na aktivno društveno dejavnost, povezovale krajane, privabljale v kraj prireditev željne in množičnost obiskovalcev je bila vselej vzpodbudna za naprej. Nepozabne so prireditve postavljanja vaškega pustovanja, postavljanja majskega drevesa, prvomajskega kresovanja na različnih mestih, soorganizacije srečanja borcev, Jakobovi sejmi, postavljanje klopotca, izbiranje in umeščanje ovtarja, nagrajevanje vinogradnikov po vzoru nadvojvode Janeza, odmevni Jakobovi in božično-novoletni koncerti, slikarske razstave, razstave rokodelskih izdelkov, kulturni večeri, nastopi Moškega pevskega zbora TD doma in po Sloveniji, nastopi okteta Drava, Martinovanje s krstom vina, silvestrovanja in še marsikaj drugega, kot na primer nastopi na nekdanjem sejmu turizma v Mariboru, nastopi na srečanjih ponudnikov podpohorske vinske turistične ceste, na prireditvah Turistične zveze Slovenije. Tudi vrsto sodelovanja ali nastopanja v Avstriji in Italiji beleži TD.
Po dvajsetih letih delovanja TD je večina aktivnosti obstala, nekaj od tega pa je žal zamrlo. Škoda je za zamrtje moškega pevskega zbora TD, ki je posegal po najvišjih zmagovalnih mestih in potem nadaljeval svojo kariero v okviru Nove kreditne banke Maribor, prenehala je z delovanjem folklorna skupina. Zato pa toliko bolj izstopa dolgoletno prizadevanje hortikulturne sekcije na področju urejanja kraja, kjer se vsako leto podelijo številna priznanja, ročnodelska sekcija, ki vztrajno vzpodbuja žene k ustvarjalnosti in svoje izdelke na ogled postavi ob dnevu državnosti, vinogradniška sekcija, ki skrbi za izobraževanje vinogradnikov in sadjarjev, za ocenjevanje vin in za dobro vino na prireditvah, sekcija limbuških žena v usposabljanju za pripravo dobrot, v tekmovanju pripravljenih kmečkih dobrot in v stalni oskrbi s temi dobrotami na domačih prireditvah in na prireditvah izven kraja, Pohodniško izletniška sekcija se je posebej utrdila z akcijo »Pečke – moja inspiracija« in številnimi izvrstnimi, večkrat tudi izobraževalnimi izleti ter turistični podmladek s svojimi izjemno pripravljenimi nastopi na tekmovanjih TZS »Turizmu pomaga lastna glava« v obliki razstav in dramskih nastopov.
Prostovoljno delo članov TD in krajanov KS v Domu TD in KS se je ob njegovem lastniškem prehodu iz TTT na Dravske elektrarne ovrednotilo in izplačalo, kar je bila osnova, da je lahko TD odkupilo Čeligijevo vilo pred trgovskim centrom kot svojo lastnino, ki jo sedaj postopoma in z entuziazmom skupine prostovoljcev ureja v društveni dom. Sicer so pa sad prostovoljstva tudi Čeligijeva preša na vstopu na odsek podpohorske vinske turistične ceste kot, podoba gradu na vstopu na sprehajalno pot Limbuš – Grajski grič – Meranovo in skulptura okamenele graščakinje na lokaciji limbuškega gradu so prispevek TD k etnološkem in zgodovinskim pomnikom v kraju. Neštevilna so drevesa posajena v organizaciji TD, posebej pa izstopa drevored Branka Potočnika kot spomin na prizadevnega člana TD ter drevored sadnih dreves starih sort jabolk pod Meranovim.
Ničesar v društveni dejavnosti ne gre brez prizadevnih ljudi in entuziastov, zato naj naštejemo najprej iniciatorje za ustanovitev TD, ki so bili Milan Robnik, Rado Artiček in Ciril Cvetko. Predsedniki TD, ki so dajali ton razvoja posameznim obdobjem v zgodovini TD so bili: Rado Artiček (1987 – 1992), Franjo Šauperl (1992 – 1997), Ciril Cvetko (1997/98), Milan Robnik (1999 – 2007) in Boris Zemljič (od 2007 dalje). Tajniške posle so opravljale Tea Zelenko (1987 – 1990), Zlatka Repolusk (1990 – 1991), Berta Korevec (1992), Ivanka Žnidarič (1993 – 1997), Mojca Jauk (1997 – 1998), Jelka Žvegler (1999 – 2007), Ljuba Vegič (od 2007 dalje). Vinogradniško sekcijo, ki je bila ustanovljena leta 1992, so vodili Peter Kramer, Milan Kocutar, Slavko Kraner, Tomaž Skerlovnik, Hubert Marin in Martin Munda. Turistični podmladek (ustanovljen leta 1992) so vodili Danila Vozelj, Zdenka Dvoršak, Alenka Zemljič in Stojan Lukman. Za gostinsko sekcijo so bili odgovorni Danijela Kompan, Fanči Musil, Erika Črnko in Sašo Vnuk. Za kulturno dejavnost so posebej skrbeli Jože Podpečnik, Marija Lesjak, Darja Medved, Jože Venta, Danila Vozelj in Franjo Šauperl. Moškemu pevskemu zboru je predsedoval Jože podpečnik, izjemen pevovodja pa je bil Miran Antauer. Za Vokalno skupino so bili odgovorni Pavel Britvič, Martin Špindler in Bojan Hinteregger. Ročnodelsko sekcijo, ki je bila ustanovljena leta 1995, so vodile Silva Tancer, Slava Pokeržnik in Viktorija Štöger. Sekcijo limbuških žena vodi vseskozi od njene ustanovitve v letu 1992 prizadevna Nataša Križman. Folklorno skupino sta vodili Ljubica Kotnik in Jelka Žvegler. Izletniško pohodniško sekcijo sta vodila Ferdo Možič in od leta 2001 dalje vsestranska prostovoljka in iniciatorka Metka Kovačič. Za gotovo pa velja ugotovitev, da je ves čas delovanja TD gonilna sila Milan Robnik, neglede na to, na kakšni funkciji je. Ob vseh naštetih funkcionarjih pa je mnoštvo članov kot zavzetih akterjev in prostovoljcev ob akcijah in prireditvah, ki jih beležijo arhivski dokumenti TD. Hkrati velja ugotovitev, da je v zadnjih 20. letih (1998 – 2008) bilo v KS Limbuš turistično društvo najbolj dejavno društvo.
